





Knjižna zbirka Beletrina
237 strani
družbeni roman



Mazohistka je roman, ki prikazuje politične, družbene in kulturne razmere ob koncu 19. stoletje v Avstro-Ogrski. Skozi pripoved, ki je v resnici intimni portret mlade ženske, se pokaže resničen odnos takratne dunajske družbe do žensk in njihovih pravic, kje so meje njihove svobode in kako težko udejanjajo svoje želje.
Nadežda Moser, glavna protagonistka romana, je najdenka, t. i. volčji otrok, ki pristane v družini slavnega pisatelja, panslavista in utopika Leopolda von Sacher-Masocha. Že v otroštvu določena s slavnim očetom, kasneje opredeljena kot žena Maximiliana Moserja, tudi v prešuštnem razmerju z Jakobom Frischauerjem ne najde prave sebe. Čuti se omejeno in nesvobodno. Zateka se v samoto in s popolno onemelostjo pokaže pravi odnos do moških in prezir nad ženskami, ki ne opazijo svojega suženjskega položaja.
Avtorica z izjemno poetičnim in bogati jezikom prikaže Dunaj kot živahno in napredno prestolnico in nas vodi po meščanskih zabavah, kjer se srečujejo znani umetniki (Klimt, Mahler), v Trstu spoznamo Rilkeja in Joyca, zaradi t. i. ženske histerije, kakor so poimenovali ženske težnje po spremembah, pa se glavna junakinja znajde tudi na kavču slavnega Sigmunda Freuda. Prav v pogovoru z njim začne ubesedati svojo nemoč in se s pomočjo literature odcepi od svoje preteklosti. Z odločitvijo, da postane samostojna pisateljica, izkaže svojo pravo moč in emancipacijo v sicer patriarhalni družbi.
Roman bi lahko označili kot zgodovinski, a je tudi roman o psihoanalizi, pa o prešuštvu in tudi o ljubezni. Zgodovina je le kulisa za zanimivo pripoved o vprašanju spola, ki je še kako aktualno.