Naravni svet je lep, toda predvsem kompleksen, pa tudi nevaren sistem in je zato treba z njim delati s primernim strahospoštovanjem

Sedem mladih študentov naravoslovja dobi povabilo k sodelovanju od havajskega nanotehnološkega podjetja, ki se v iskanju novih zdravil ukvarja z raziskavami mikroorganizmov. Ker pridejo na sled umoru, za katerim stoji vodja podjetja, jih ta s prevaro izpostavi delovanju stroja, s katerim podjetje na skrivaj pomanjšuje ljudi, robote in stroje na poljubno, tudi manj kot milimetrsko velikost. Čeprav mu uspejo pobegniti, se morajo zdaj komaj dober centimeter veliki boriti za življenje v svetu bujnega rastlinja in velikanskih živali (starejši bralci se bodo ob tem morda spomnili dosti »nedolžnejše« mladinske povesti Jana Larrija o Nenavadnih dogodivščinah Karika in Valje iz 1959), znajdejo pa se tudi v tekmi s časom, ker jim grozi smrt z izkrvavitvijo, če se ne bodo kmalu spet povečali. Kljub strokovnemu poznavanju rastlin, hroščev, pajkov ter živalskih in rastlinskih strupov drug za drugim cepajo kot muhe, za petami pa jim je tudi brezobzirni vodja podjetja, ki hoče zakriti vse sledove svojih nečednih dejanj.
Crichton (ki ga poznamo po romanih Jurski park, Časovna past, Kongo, Razkritje idr., ob pričujočem romanu pa se bomo zlasti spomnili Naslednjega gena, Strahovlade in neprevedenega Prey) je umrl, preden je knjigo napisal do konca, tako da so dokončanje zaupali Richardu Prestonu (ki ga pri nas poznamo po romanih Izbruh in Kobra). Tako kot smo pri Crichtonu že vajeni, je tudi v tem romanu z napeto zgodbo samo ilustriral bistveno konceptualno spoznanje o sodobnem svetu. Tokrat nam hoče sporočiti, da človek kljub sodobnemu okoljevarstvenemu prizadevanju v resnici hoče zaščititi nekaj, o čemer komajda kaj ve, da je naravni svet kompleksen, hkrati lep, bohotno raznovrsten, pa tudi nasilen, nepredvidljiv in nevaren sistem in je treba zato z njim delati s primernim strahospoštovanjem.

Jure Sinobad

nazaj na seznam