Knjižničarji ocenjujemo

 
Minka Skabern? : (1882-1965) : pobudnica in ustanoviteljica prve slovenske knjižnice za slepe
Testen, Petra
ocenaocenaocenaocenaocena
Založba ZRC, ZRC SAZU, 2018
Zbirka Življenja in dela
197 strani
biografija
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)
»Naučiti se branja in pisanja, prirejenega prav za slepe, je ena izmed najvažnejših točk v izobrazbi slepega.«
Monografija predstavlja življenje in delo Minke Skaberne. Izšla je ob 100-letnici Knjižnice slepih in slabovidnih, ki nosi njeno ime.
V prvem delu knjige si sledijo prispevki Tatjane Hojan o šolanju in službovanju Minke Skaberne, Aleksandre Serše o njeni skrbi za slepe v slovenski zgodovini, Petre Testen o delu za knjižnico slepih in Toneta Smoleja o rodbini Skaberne. Drugi del monografije se nadaljuje s ponatisi njenih strokovnih besedil in se zaključi z zbranim slikovnim gradivom – s fotografijami iz zasebnih zbirk.
Minka Skaberne je bila požrtvovalna gospa, ki je vso svojo pozornost namenjala skrbi za slepe. Rodila se je 10. januarja 1882 v Kranju. Leta 1911 se je na Dunaju udeležila tečaja za poučevanje slepih. Ko je v Gradcu obiskala slovenske vojake, ki so v vojni izgubili vid, je verjetno že vedela, kaj slepi najbolj potrebujejo. Leta 1918 je ustanovila prvo slovensko knjižnico za slepe in s pomočjo prostovoljk poskrbela za prepis v brajico – na roko – 60 literarnih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Bila je aktivna na vseh področjih: ustanavljala je tečaje za prepisovalke, nadzorovala pouk slepih na novoustanovljeni šoli v Ljubljani, skrbela za Braillovo knjižnico v Ljubljani. Ustanovila je Dom slepih v Škofji Loki in bila med najzaslužnejšimi za ustanovitev prvega zavoda za slepe v Ljubljani. Neumorno je delala do smrti v juliju 1965.
»Naučiti se branja in pisanja, prirejenega prav za slepe, je ena izmed najvažnejših točk v izobrazbi slepega.« Citat Minke Skabernè (1882–1965), ki ponazarja njeno vseživljenjsko prostovoljno delo.
Skip to content