»In ne nazadnje, mar nismo tudi same danes neke vrste »aleksandrinke?«

Darinka Kozinc je predsednica Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink in dobitnica več literarnih nagrad. Aleksandrinke se pojavljajo v več njenih delih. V tem delu, Les Slovènes (Mladika, 2019), v obliki literarne zgodbe, opisuje usodo mladih deklet, ki so se v poznih tridesetih letih 20. stoletja iz Vipavske doline odpravile, kot že mnoge pred njimi, v Aleksandrijo v Egiptu. Odpravile so se iskat delo varušk, hišnih pomočnic in predvsem dojilj v družine bogatih evropskih priseljencev. Služiti so šle, da bi finančno podpirale svoje družine.

»Naše predhodnice so nam tlakovale pot, bile smo iskane, bile smo znane. Les Slovenes! Bile smo zveste, zanesljive, čiste, poštene in hitro smo se učile. Bile smo navajene trdega dela, bile smo skromne. Znale smo skloniti glavo in pokazati spoštovanje. In znale smo izpolniti pričakovanja gospodarjev.» (str.71) Dekleta, danes v Sloveniji večini znane kot aleksandrinke, naj bi bila v Egiptu zaradi svoje marljivosti nadvse cenjena.
Darinka Kozinc je slišala mnogo zgodb. Pričujoča knjiga prinaša novo pričevanje o življenju aleksandrink v Egiptu in zajame časovno obdobje zadnjih let pred drugo svetovno vojno in čas povojnih sprememb v Egiptu, s katerim se tudi zaključi doba aleksandrink.

Zanimiva je misel, ki se avtorici utrne v sklepnem delu predgovora, misel o sodobnih aleksandrinkah, ženskah, ki so razpete med domom, družino in službo. Zapiše: »In ne nazadnje, mar nismo tudi same danes neke vrste »aleksandrinke«, saj zaradi takih in drugačnih obveznosti, pretežno pa zaradi službe, dnevno oddajamo svoje otroke v varstvo, vrtec ali jasli in je tako naš delovni teden zaznamovan z nenehnim poslavljanjem?« (str.8)

Zala Hrast

nazaj na seznam