Knjižničarji ocenjujemo

 
Cvetličarna v Hiši cvetja : kako smo posvojili in živeli Alana Forda
Džamić, Lazar
ocenaocenaocenaocenaocena
Založba /*cf., 2019
Zbirka Varia
299 strani
sociološka študija
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)
Študija o tem, zakaj smo v nekdanji Jugoslaviji tako zelo vzljubili strip o Alanu Fordu.
Lazar Džamić v svoji študiji obravnava, zakaj smo (tudi Slovenci) v nekdanji Jugoslaviji tako zelo vzljubili strip o Alanu Fordu (AF), da je ta še danes »prisoten v vsakdanjem kulturnem diskurzu Balkana«, da je »alanfordovski« jezik postal »lingua franca več generacij«, ki živijo na tem ozemlju, in prešel v kulturno dediščino, ki je zdaj že del »našega kulturnega tkiva – našega simbolnega 'genoma'«. Za to navaja šest poglavitnih razlogov.

1. Naslonjen je na še vedno vitalno in prepoznavno umetniško formo poznorenesančne commedie dell'arte.
2. Alanfordovska poetika je mešanica nadrealizma, burke in satire, ta mešanica pa je hkrati »naš življenjski slog«, naš »mentalni kalup«. AF za nas »ni strip, temveč tudi dokumentarno poročilo«.
3. V AF prepoznavamo satirično kritiko kapitalizma, pa tudi katerega koli drugega skorumpiranega in nekompetentnega režima.
4. Vedno znova se prepoznavamo v nepoboljšljivem, vendar hkrati tudi večno optimističnem diletantizmu članov Grupe TNT.
5. Bralci neskončno uživamo ob Brixyjevem prevodu v zagrebško, krleževsko purgerščino, govorico »gornjegradskega klajnbirgeraja«, (nekateri) Slovenci pa tudi ob Gradišnikovem prevodu v slovenščino.
6. Poseben »nadstandardni« dodatek k temu sta (Magnusova) risba in prikaz različnih čustvenih stanj nastopajočih likov s kopico nepozabnih in bizarnih onomatopej.
Knjiga prinaša tudi zapis pogovora z Brixyjevim sinom Davorjem, Robertom Botterijem (o prepovedani epizodi s Titom in Jovanko v Mladini 1989) in intervju s Slobodanom Šijanom. Po mnenju Mitja Velikonja Džamić s to knjigo izpisuje »lucidno lekcijo, kako napisati esej, ki je prav toliko strokovno natančen kot esejsko odprt, prav tako sproščen kot tehten«. Za jagodo na torti pa je treba omeniti tudi izvrsten prevod Braneta Gradišnika v slovenščino.
Accessibility