





167 strani
psihobiografska, socialnopsihološka študija sodobne popularne glasbe
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)


Kasser s programom LIWC (Linguistic Inquiry and Word Count) analizira jezikovno-slogovno zgradbo te in drugih beatlovskih pesmi (rabo zaimkov in slovničnih časov, čustveno pozitivno, negativno oz. nevtralno ubeseditev, rabo gotovostnih členkov) in ugotavlja izrazito prikrivanje čustev, skorajda odsotnost čustev in načrtno distanciranje od sedanjosti in bolečih duševnih stanj. S »scriptingom« brska na dan globinske teme oz. vzorce, ki nemalokrat razkrivajo piščevo »identity story«, in ugotavlja ponavljajočo se misel na zvezo z nekakšnim izjemnim ženskim likom oz. na ločenost od nje. S Freudovo asociativno metodo in z izsledki sodobne kognitivne psihologije analizira besede, simbole in podobe v pesemskem besedilu in tako ugotavlja osem vodilnih tem (zlasti ločenost, smrt in žalost). Z muzikološko analizo primerja takt, tonovski način, melodijski potek, zaporedje akordov in basovsko linijo in vse to primerja z drugimi Lennonovimi pesmimi; zopet ugotavlja motiv depresivnosti, ločenosti in želje po osebni bližini. S psihološko analizo po načelih Bowlbyjeve »attachment theory« potem razišče še Lennonovo zgodnjo in neposredno osebno zgodovino (očetov odhod, mati ga je puščala samega, ga prepustila svoji sestri, potem materina smrt; intenzivna uporaba drog, ki destabilizirajo identiteto in obrambne mehanizme, malo pred nastankom pesmi huda javna kritika, napadi, celo grožnje) in v njem prepoznava anksiozno-ambivalenti tip medosebnega povezovanja. – Ko je Lennonu sin Julian (ki je bil takrat približno toliko star kot on ob izgubi matere in s katerim sta oba ponavljala vlogo staršev in otroka iz njegovega otroštva) podaril sliko sošolke Lucy, se mu je vse to (skupaj z asociacijami na pesmi iz Carrollove Alice v ogledalu) zlilo v pesem o človeku, ki se neuspešno trudi navezati stik z likom nedosežne ženske …
Knjiga, ki na trenutke spominja na nekakšno freudovsko psihoanalitično detektivko, bo nedvomno všeč vsem pravim ljubiteljem »zgodbe o Beatlih« in njihovi glasbi, nič manj pa navdušencem za poljudno psihologijo in vsem, ki so željni novih uvidov v to, kaj nam različne vrste umetnostnih stvaritev zmorejo razkriti o duševnosti in življenju svojih stvariteljev, s tem pa vedno tudi nas samih.