Knjižničarji ocenjujemo

 
Prelude to Foundation
Isaac Asimov
ocenaocenaocenaocenaocena
Voyager, London, 1996
Foundation series
460 strani
znanstvena fantastika
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)
Vesoljska saga o galaktični fundaciji
Ljubitelji klasične znanstvene fantastike in še zlasti enega njenih vodilnih pisateljev, velikana znanstvene fantastike, Isaaca Asimova, se najbrž še spominjajo njegove Druge vlade galaktične države, ki jo je 1963 Prešernova družba izdala v slovenskem prevodu. Knjiga (z izvirnim naslovom Second Foundation) sodi v monumentalno vesoljsko sago o galaktični fundaciji (v izvirniku Foundation series), za katero je Asimov črpal navdih pri Gibbonovem temeljnem zgodovinopisnem delu, The History of the Decline and Fall of the Roman Empire, in je zanjo 1966 (ko je napisal šele »prve« tri dele) prejel Hugovo nagrado za najboljšo ZF serijo vseh časov (nagrado je zaenkrat prejel samo Asimov in je z njo prekosil celo Tolkienovega Gospodarja prstanov, ki mu je bila nagrada baje prvotno namenjena). Serija si je že v letih nastajanja, še bolj pa potem pridobila ogromno občudovalcev, posnemovalcev in »nadgrajevalcev« (slavni Adamsov Štoparski vodnik po Galaksiji je denimo parodija na Encyclopedio Galactico, ki ima ključno mesto v seriji o Fundaciji). Žal v slovenščini poleg Druge vlade galaktične države drugih prevodov iz te serije nismo dočakali. Treba pa je povedati, da že Asimov serije ni pisal v kronološkem zaporedju: začel je s posameznimi zgodbami, ki jih je 1952 strnil v roman Foundation (zdaj 3. del v sedemdelni seriji), končal pa 1993, nekaj tednov pred smrtjo, s Forward the Foundation (zdaj njen 2. del).
Še več. Asimov je serijo že med nastajanjem sintetično nadgrajeval z romani iz drugih serij. Kronološko se tako celotna zgodba začenja z »robotsko serijo« (Robot series) z detektivom Baleyem in robotom Olivawom v glavnih vlogah. Prve tri je pri nas prevedla in izdala Tehniška založba: Jeklene votline (1968 oz., 1986), Golo sonce (1966, 1986) in Robote jutranje zore (1987). Četrti v seriji so (neprevedeni) Robots and Empire.

Zgodba se nadaljuje s serijo o galaktičnem imperiju (Galactic Empire series). Prva je (neprevedena) The Currents of Space, drugo in tretjo pa imamo tudi v slovenskem prevodu: Zvezde kot prah (v eni knjigi skupaj z Wyndhamovo Po katastrofi, 1973) in Kamen na nebu (v slovenščini izšla 1963; sploh prvi roman, kar jih je Asimov napisal, 1950).

Seriji o galaktičnem imperiju sledi serija o galaktični fundaciji (Foundation series). Začenja se s Prelude to Foundation, torej s Predigro k Fundaciji. – Piše se leto 12.020 G. E. (galaktične ere). Hari Seldon (ki ga poznamo že iz Zvezd kot prah), mladi profesor matematike, pripotuje na Trantor (prestolni planet galaktičnega imperija, ki zajema vso Galaksijo, namreč Rimsko cesto), kjer naj bi predaval o psihozgodovini (nekakšni matematično družboslovni vedi, analogni matematični fiziki, ki bralca hočeš nočeš spominja na teorijo kaosa, čeprav Asimov tega nikoli ne zapiše), s katero naj bi bilo z matematično-statističnimi metodami in formulami mogoče v grobih obrisih in za zares številne populacije (najbolje celotne galaktične populacije, ki naj bi takrat dosegala kvintiljone ljudi, razseljenih po milijonih ozvezdij) napovedovati, kako bo človeška zgodovina potekala v prihodnosti. Imperator Kleont pa pride na misel, da bi bilo s to teorijo mogoče rešiti nakrhani imperij, in na lepem se mora Seldon, skupaj s kolegico zgodovinarko Dors Venabili, skrivati pred cesarjevimi agenti in bežati križem po planetu. Pri tem naleti na prastare legende o Zemlji, od koder naj bi se ljudje razširili po vesoljskem prostranstvu. Čeprav Seldon niti sam ne verjame v uporabnost psihozgodovinske teorije, z nadaljnimi raziskavami in izpeljavami na zgledu Trantorja, ki je sam v sebi nekakšen imperij v malem, vedno bolj ugotavlja, da bo galaktični imperij skoraj propadel in ga bo po tridesettisočletnem mračnem, kaotičnem meddobju zamenjal drugi veliki imperij. S svojo teorijo pa predvidi tudi alternativno možnost, da bi to meddobje trajalo samo tisoč let. Da bi bil ta vmesni čas kaosa kar najkrajši in bi nastop novega imperija kar najbolj pospešili, Seldon zasnuje dve fundaciji (na eni strani »enciklopedistov«, na drugi »mentalistov«), ki naj bi, vsaka na svojem koncu Galaksije, na skrivaj skrbeli za ohranjanje zakladnice znanja celotne tisočletne zgodovine človeštva (celotna saga v razširjeni obliki zajema čez dvajset tisoč let)

Serija se potem nadaljuje s šestimi romani, ki jih je napisal sam Asimov, te pa so po njegovi smrti razširili še drugi pisci, zlasti trije, Gregory Benford, Greg Bear in David Brin, s Second Foundation trilogy. Za vse, ki bi radi zgodbo brali (kolikor toliko) po vrsti, navajam pravo kronološko zaporedje:

Posamezne novele in zbirke o robotih (drobci iz predzgodb)
Jaz, robot (izvirnik 1950; prevod ŽIT, 1961; tudi istoimenski film z Willom Smithom, 2004)
The Complete Robot (1982)
Robot Dreams (1986)
Robot Visions (1990)

Robotska serija
1. Jeklene votline (izvirnik 1954; prevod TZS, 1968, 1986)
2. Golo sonce (izvirnik 1957; prevod ŽIT, 1966; TZS, 1986)
3. Roboti jutranje zore (izvirnik 1983; prevod TZS, 1987)
4. Robots and Empire (1985)

Serija o galaktičnem imperiju
5. The Currents of Space (1952)
6. Zvezde kot prah (izv. 1951; prev. TZS, 1973, skupaj z Wyndhamovo Po katastrofi)
7. Kamen na nebu (izvirnik 1950; prevod: ŽIT, 1963)

Serija o Fundaciji
8. Prelude to Foundation (1988)
9. Foundation's Fear (1997; prva iz Second Foundation trilogy, napisal Gregory Benford); časovno sodi nekako med 1. in 2. del Forward the Foundation
10. Forward the Foundation (1993)
11. Foundation and Chaos (1998; druga iz Second Foundation trilogy, napisal Greg Bear); dogaja se sočasno s 1. poglavjem Foundation
12. Foundation's Triumph (1999; tretja iz Second Foundation trilogy, napisal David Brin); ravno tako bolj ali manj sočasna s Foundation
13. Foundation (1951; prva iz prvotne Foundation Trilogy, nastala iz poprejšnjih štirih zgodb iz 1942-1944)
14. Foundation and Empire (1952; druga iz prvotne Foundation Trilogy, nastala iz poprejšnjih dveh zgodb iz 1945)
15. Druga vlada galaktične države (izvirnik 1953; prevod: Prešernova družba, 1963); tretja iz prvotne Foundation Trilogy, nastala iz poprejšnjih dveh zgodb iz 1948-49)
16. Foundation's Edge (1982)
17. Foundation and Earth (1986)