Knjižničarji ocenjujemo

 
Prestolonaslednikova smrt : po sledeh slovenskih interpretacij sarajevskega atentata
Andrej Rahten
ocenaocenaocenaocenaocena
Cankarjeva založba, 2014
176 strani
zgodovina, znanstvena monografija
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)
Ozadja sarajevskega atentata med zgodovinsko resnico in miti.
Knjiga nam odgovori na vprašanja, kdo je bil Franc Ferdinad, kako je po spletu okoliščin postal prestolonaslednik (samomor prestolonaslednika Rudolfa, sina cesarja Franca Jožefa), kakšen je bil čas oz. razmere v državi (dualizem je čedalje slabše funkcioniral, slovanski narodi so želeli večjo samostojnost, pojavljale so se separatistične težnje ...), kakšen odnos je vladal med njim in cesarjem Francem Jožefom (cesar mu ni zaupal nobene pomembne naloge) in še marsikaj.

Franc Ferdinad ni bil edini Habsburžan na listi atentatorjev. Sam cesar Franc Jožef je preživel (najmanj) dva poskusa atentata. Smrtonosen je bil atentat na njegovo ženo Elizabeto Bavarsko (Sisi), ki jo je leta 1898 s pilo v srce zabodel italjanski atentator. Habsburška dinastija tudi ni bila edina, ki se je znašla na udaru atentatorjev...

Franc Ferdinand je v nekem smislu s smrtjo plačal ambicije svojih prednikov, da bi habsburška monarhija prav z osvajanjem Balkana ohranila vlogo velesile. Bil je zagovornik velikoavstrijske ideje, pri reševanju položaja južnih Slovanov, seveda v okviru habsburške monarhije, je razmišljal o trializmu, do Hrvatov in Slovencev je imel zaščitniški odnos, vse to pa ni bilo v interesu Srbije, ki je želela razširiti svoj vpliv nad južnimi Slovani. To tudi ni bilo v interesu Madžarov, ki si niso želeli trializma, saj bi s tem zgubili kar precej vpliva. Franc Ferdinad je bil tudi na čelu "vojne stranke", obkrožali so ga visoki armadni časniki, ki so kovali velikopotezne načrte na Balkanu. Skratka prava eksplozivna mešanica.

Posebna vrednost knjige so tudi številne slike, družinsko drevo, imensko kazalo in obsežen seznam virov in literature.