Knjižničarji ocenjujemo

 
Mokarice : zgodba v treh slikah
Šega, Ivan
ocenaocenaocenaocenaocena
JSKD R Slovenije, 2013
195 strani
Slovensko leposlovje
preverite, ali je knjiga prosta (OPAC)
Pripoved o družinskih vzponih in padcih v slovenskem okolju.
Po treh izdanih leposlovnih delih v zadnjih letih, Ljudje pod Boncarjem, Ona in on ter Profesor, je nadvse ustvarjalni pisatelj Ivan Šega v svoji, Maticovi etno hiši v Ravnem dolu, v družbi številnih prijateljev, na mizo položil še četrto stvaritev, pripoved Mokarice.
Avtor je delo razmejil in je svojo pripoved razdelil na tri slike, ki so bile »posnete« od časa druge svetovne vojne do danes. Junake in zgodbo, ki je umeščena v domači kraj pod Novo Štifto, je Šega poglobljeno tankočutno opisal. V knjigi je v ospredje postavil žensko. Pri branju se zlasti v prvi in tretji sliki prepletajo telesna ljubezen, prava ljubezen in erotika. »Obe Mokarici, Frida in Ana sta v začetku pripovedi noseči z istim moškim, kar se ponovi v zadnji sliki, v kateri je Mokarica Miranda noseča, če pretiravam, z dvema moškima oziroma z nobenim od njiju,« je v spremni besedi zapisala prof. Jožica Pečnik. Jezik pisanja je iskren, preprost, čtivo berljivo in bralca vleče, da pri branju vztraja do konca. Barbara Rigler pravi: »Ivan je izjemno ploden pisec širšega ljubljanskega območja. Lepo. Res, ni kaj drugega dodati.«
»Tako zgodbo lahko napiše le nekdo, ki dobro pozna življenje in tegobe nekoč in danes in ima tolikšne življenjske izkušnje, kot jih ima Ivan Šega,« je knjigo na pot pospremila Jožica Pečnik.
Knjigo posvečam svoji generaciji, ki je bolj ali manj doživljala drugo svetovno vojno, preživela povojno pomanjkanje najnujnejših, tudi eksistenčnih dobrin, gradnjo novega družbenega reda z vsemi anomalijami, ki običajno spremljajo tak proces, ter v novi državi njegovo razgradnjo, velik tehnološki napredek in ponižujoče razvrednotenje človekovega dostojanstva. (posvetilo Ivana Šege v knjigi Mokarice)