Kdo je napravil Vidku srajčico

Sodelovanje Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica in Centra za socialno delo Radovljica na področju rejništva.

POVEZOVANJE REJNIŠKIH DRUŽIN Z OKOLJEM

Leta 2008  je CSD povabil knjižnico k sodelovanju v projektu, ki je namenjen rejniškim družinam na področju UE Radovljica. Značilnosti rejniških družin:

  • v okolju so večinoma nerazumljene zaradi dejavnosti, ki jo opravljajo,
  • rejenci so otroci s posebnimi potrebami,
  • potrebujejo veliko dodatnega znanja in podpore v svojem okolju.

Center rejnike in rejnice vključuje v obvezno izobraževanje, vendar pri tem ugotavlja, kako pomembno je njihovo vključevanje v okolje.

SREČANJA V KNJIŽNICI

Skupaj s centrom smo organizirali več srečanj v knjižnici.

  • Rejnice in njihove otroke smo popeljali po knjižničnem labirintu, jim predstavili posamezne oddelke ter jim dali osnovne informacije o članstvu in izposoji gradiva ter o prireditvah.
  • Predstavili smo strokovno literaturo s področja rejništva, vzgoje, problemov v dobi odraščanja in učnih problemov ter jim poskušali odgovoriti, zakaj brati in kaj z branjem pridobimo.
  • Za otroke smo pripravili pravljice, kvize in družabne igre.

S temi srečanji smo rejniškim družinam odprli vrata, da bodo znale same ali z našim svetovanjem poiskati knjige, ki jim bodo v pomoč, in se vključiti  v naše prireditve.

LETNA SREČANJA REJNIŠKIH DRUŽIN

CSD vsako leto jeseni organizira zaključno srečanje rejniških družin v eni od občin iz katerih rejniške družine prihajajo. To so sproščena srečanja v naravi, ko si ogledamo naravne znamenitosti kraja in sodelujemo v družabnih igrah in športnih aktivnostih.

  • Knjižničarji pripravimo zanimivo temo za pogovor s starši o branju, kvalitetnem preživljanju prostega časa, o motivaciji in o pravljicah, ki so staršem (lahko) v pomoč.
  • Z otroki spoznavamo bogato pravljično izročilo  naših krajev.

PREDAVANJI IN OKROGLA MIZA

  • Predavanje Zdenke Zalokar Divjak, strokovnjakinje s področja psihologije osebnosti in vzgoje, ki nam je govorila o pomenu branja in pripovedovanja pravljic.
  • Predstavitev avtobiografskega romana 1+2=4, v katerem je avtorica Olga Pega Kunstelj spregovorila o svojem otroštvu, ki ga je preživela v rejniški družini.
  • Okrogla miza  »Sem takšen otrok, pa kaj …«, na kateri so svetovalni delavci šol, vrtcev, rejniki, PUM (Projektno učenje mladih) in Ljudska univerza Radovljica. Ana M. Sobočan s Fakultete za socialno delo v Ljubljani nam je spregovorila o etiki pomagajočih poklicev, o drugačnosti brez predsodkov. Knjižnica pa je  predstavila gradivo o sprejemanju in tolerantnosti do drugačnih.

PRIPRAVA KNJIŽNEGA GRADIVA

Knjižnica pripravi gradivo in ga izposodi centru za:

  • redna mesečna tematska srečanja izvajalcev rejniške dejavnosti, ki jih pripravlja CSD,
  • tabore, ko v knjigah iščejo navdih za kreativno preživljanje prostega časa in dramske igre (Malo drugačna Rdeča kapica in Vlak), ki jih rejenci predstavijo na  jesenskem srečanju rejniških družin in v knjižnici v okviru rednih prireditev za otroke.

DOSEŽENI CILJI

Ko se sprašujemo, ali smo naredili dovolj za rejniške družine ali bi lahko še več,  se  spomnimo na pravljico »Kdo je napravil Vidku srajčico«, ki nas ves čas spremlja. Vidku ni pomagal le eden, šele vsi skupaj so dosegli, da je postal srečen.

PROJEKT SMO PREDSTAVILI NA

  • posvetovanju Poti do knjige v Trebnjah,
  • 10. strokovnem posvetovanju Bralnega društva Slovenije z naslovom Tudi mi beremo, Različni bralci z različnimi potrebami,
  • 17. evropski konferenci o branju v belgijskem mestu Mons,
  • 33. kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY) v Londonu.