Rodil se je 13. marca 1937. Diplomiral je iz astronomije na FNT Univerze v Ljubljani. Bil je profesor matematike in fizike na OŠ Valentina Vodnika v Ljubljani ter Železniški srednji šoli v Ljubljani, strokovni sodelavec za astronomijo na Astronomsko-geofizikalnem observatoriju Golovec v Ljubljani, profesor matematike in fizike na Železniški srednji šoli v Ljubljani, pedagoški svetovalec-urednik matematičnih učbenikov na Zavodu SRS za šolstvo v Ljubljani in se leta 1993 upokojil.
Objavlja strokovne in poljudne astronomske prispevke izključno v slovenskem jeziku. Ukvarja se tudi z zgodovino astronomije, nebesnim izrazjem (nomenklaturo) in astronomskim izrazoslovjem (terminologijo). S pisanjem člankov, poljudnimi predavanji in strokovnimi delavnicami popularizira astronomijo. Skoraj vse svoje knjige je sam uredil, tako da deluje tudi kot urednik.
Gradivo (444):
Na zvezdno nebo je neskončno bujna človeška domišljija pripela in tako ovekovečila najrazličnejše stvari in reči iz mitološkega sveta kot tudi iz navadnega življenja. Tam najdemo podrobno domišljijsko opisane pravljične junake in njihova junaška dela, različne realne in nerealne živali, tudi čudne pošasti z neobičajnimi lastnostmi in drugo. Neverjetno, kako veliko raznih delov /organov človeka in živali je skritih med zvezdami. To ni nič nenavadnega, saj je tam postavljeno precej ’živih bitij’ in včasih so zvezdo poimenovali kar po delu človeškega ali živalskega telesa, kjer se je zvezda pač nahajala (tista: – na hrbtu Medveda, – v vratu Leva, – na boku konja Pegaza, – na trebuhu Kita, v desni rami Oriona itn.). Tako so natančno opredelili njeno lego na nebu ali na določenem delu neba (ozvezdja). Na zvezdnem nebu torej najdemo zvezde, ki bi jih lahko imenovali Rama, Prsi, Noga, Nos, Usta, Oko, Srce, Kljun (nekoga) itn. Na nebu pa so tudi repi vsaj treh različnih živali.