Tako, za nami je osmič »Noč z Andersenom«. Pridružili smo se 1.298 knjižnicam in šolam na Češkem, Slovaškem, Poljskem, Hrvaškem in drugod po svetu. In v tej noči je po svetu bedelo kar 59.073 otrok in 18.526 odraslih.
Noč smo preživeli v knjižnici in imeli smo se super. Vse »dokaze«, kaj smo počeli, kako super je bilo, smo vestno beležili – posneli smo cel kup fotografij, samo dogajanje predstavili s t. i. »showom«, posneli videoposnetke igranih prizorov iz Andersenove pravljice »Bedak Jurček«, pripravili razstavo … Tudi zajtrk je bil zadetek v polno!
Sodelovalo je petnjast otrok (vsaj na začetku, ponoči pa je virozica gripozica poskrbela, da sta dve morali domov) in deset knjižničarjev, pridružili pa so se nam tudi gostje. Otroci so stari 12, 13, 14 in 15 let, kar pomeni, da so učenci od sedmega razreda navzgor, dva izmed njih pa sta učenca Osnovne šole Antona Janše, ki je šola za otroke s posebnimi potrebami. Virozica gripozica nam je ponagajala že pred samim začetkom: v posteljo je položila enega od udeležencev, namesto njega pa je prišla petošolka. In če nam sama ne bi povedala, da je »šele« petošolka, tega spoh ne bi opazili, tako dobro ji je šlo! Doma so iz različnih krajev občin Radovljica, Bled, Bohinj in Gorje. Alenka Bole Vrabec, igralka, prevajalka in pisateljica je naša stalna in nadvse dobrodošla gostja, saj nam s svojimi bogatimi igralskimi izkušnjami pomaga prebroditi marsikatero zagato ob dramatizaciji Andersenovih pravljic. Letos nam je pa še razložila vse o (gledaliških) maskah. Da dober glas seže v deveto vas, sta povedali učiteljici iz Osnovne šole Antona Janše. Tudi zanju velja, da sta se dobro počutili. Kako dobro, bomo pa videli naslednje leto, če se nam bosta spet pridružili. Zdaj, po končani noči, pravita, da se bosta in da si želita, da to ne bi bilo vsakoletno vprašanje, ampak tradicija.
Dogajalo se je veliko. Najprej smo poskušali ugotoviti, kdo je kdo. Ker vse počnemo malce drugače, smo se tudi spoznavali tako. Najprej smo izpolnili vprašalnik in poskušali ugotoviti, kdo je tisti, ki ga je izpolnil. Nadvse zanimivi so bili odgovori na vprašanja: če bi lahko preživel/a dan z znano osebo, bi povabil/a …, na moji nočni omarici je … In tudi narisati se je bilo potrebno. Če nikakor ni šlo, barva las je razblinila vse dvome. Tako smo se spoznali. In naredili prav zanimive fotografije. Da ne bi bile preveč dolgočasne, smo se malo našemili. In čeprav je bil pust že daleč za nami, je bilo to prav zabavno. Obisk terapevtskega psa je bil nekaj prav posebnega. Nismo si točno predstavljali, kaj je terapevtski pes, kakšen mora biti in komu vse in za kaj je lahko terapevt. Zdaj to vemo. Zlati prinašalec Gal in vodnica Špela Štefe sta nam pokazala, razložila … Prav škoda, da je bil Gal potem že utrujen in z nami ni mogel preživeti preostanka noči. »Noč z Andersenom« so preživljali tudi na osnovni šoli v Železnikih. »Ku –kuc« smo jim naredili in malce drug k drugemu interaktivno pokukali, kaj počnemo. Čisto pa smo bili očarani nad poezijo! Ker je to »Noč z Andersenom« smo se priključili branju poezije ob rojstnem dnevu H.C Andersena in svetovnem dnevu otroške literature »S knjigosrečo okoli sveta«. In bolje ne bi mogli izbrati: za začetek smo poslušali v živo zapeto Od železne ceste (F. Prešeren), potem pa smo brali in brali pesmi različnih avtorjev (Andreja Rozmana Roze, Vinka Moderndorferja, Miroslava Košuta, Toneta Pavček, Srečka Kosovela, Pat Mora, Jaquesa Preverta …). Zaželeli smo si, da bi jih lahko prebrali še in še, a žal to noč to ni bilo možno. Jih bomo pa kdaj doma, kajti poezija je super, le vedeli nismo, da je. In mogoče bomo katero celo napisali, kajti tudi to je super, smo ugotovili, ko smo slišali to noč napisano pesem enega od otrok. Udeleženci smo predlagali svoje superknjige. In res ima vsak svojo in naši bralni okusi so zelo različni. Nato smo se seznanili z življenjem in delom H. C. Andersena. In to ne kakorkoli, ampak z zanimivo igro »Andersen – ne jezi se!« To je bila uvertura k »igralskemu« dosežku: vsaka skupina si je izbrala eno izmed Andersenovih pravljic, izdelala lutke in to ne kakršnekoli ampak lesene iz kuhalnic in jo odigrala. Prav zanimivo je, da so si otroci obeh skupin izbrali pravljico »Bedaček Jurček. Karaoke so bile nekaj posebnega: peli smo znane pesmi znanih avtorjev in prepevali bi še in še … Tudi ustvarjali smo, reševali nagradno križanko (hvala gospodu Marjanu Staretu, ki jo je prav za to priložnost sestavil), Veliki Andersenov kviz (odgovore smo poslai Mestni knjižnici Kranj, kajti oni so ga sestavili) blogali – le preberite, kaj vse smo napisali. Navsezgodaj zjutraj ni tako lahko igrati twister, ampak mi smo zmogli … In noč je bliskovito minevala. Nekateri otroci so bili utrujeni, vendar ne dovolj, da bi šli spat! Po zajtrku smo pripravili razstavo in vse potrebno za sprejem gostov, kajti v soboto zjutraj (6. 4. ob 9.00) smo predstavili »Noč z Andersenom« obiskovalcem in tudi njih pogostili z zajtrkom.
In ponosni smo, da nas vsako leto »Noč z Andersenom« prebedi malo več, ne le v Evropi, pač pa tudi po svetu in predvsem doma. V Sloveniji smo tokrat bedeli na devetih lokacijah: v Knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica že osmič, petič v Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje in OŠ Rinža Kočevje, tretjič v OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica ter OŠ Stara Cerkev, drugič v OŠ Toneta Čuferja na Jesenicah in Mariborski knjižnici ter prvič v OŠ Železniki.
Da smo se res imeli super, tako otroci kot mi, dokazuje tudi naša odločitev: »Noč z Andersenom« leta 2014 v naši knjižnici bo! In upamo, da še kje. Pa super je, ker že vemo, kdaj bo: 4. 4. 2014.
